Prijavite se

O projektu

O projektu

PROJEKT

ERASMUS+ PROGRAMME - KA2 COOPERATION PARTNERSHIP PROJECT
n°2023-1-IT01-KA220-VET-000156675
Kompetenca Učiti se učiti za izvajalce usposabljanja IeFP

Uvod

CEDEFOP v informativni noti iz decembra 2022, Pogled v preteklost za razumevanje prihodnosti: kakšni so možni razvojni trendi IeFP v Evropi?, se sprašuje, kako vsebine in ponudba IeFP odgovarjajo na spreminjajoče se potrebe držav, trga dela in družbe. Skupaj s prenovo izobraževalnih standardov in učnih programov se močno poudarja potreba po premagovanju ovir med začetnim in nadaljnjim izobraževanjem, da bi ustvarili poti vseživljenjskega učenja za razvoj prečnih in strokovnih kompetenc. Nota zaključuje, da “Način, kako se bo to zgodilo, bo določil pomen in splošno kakovost IFP v naslednjih desetletjih” (CEDEFOP, 2022, 5).

Projekt Erasmus K2, ki je tukaj predstavljen, se je začel oktobra 2023 in je še vedno v teku. Namenja se odgovoru na to izziv z predlaganjem razvoja kompetence, ki je široko prepoznana kot temeljna za podporo trajnemu učenju: učenje učenja.

Teoretični okvir, izbran za razvoj projekta o tej kompetenci, je po eni strani predstavljen v besedilu Priporočila Evropskega sveta z dne 22. maja 2018 o ključnih kompetencah za trajno učenje, ki se neposredno nanaša na kompetenco “Osebne, socialne in sposobnosti učenja učenja”, po drugi strani pa LIFECOMP (2020).

Operativni partnerji projekta so dva centra za strokovno izobraževanje (BIC – Slovenija in SPOK – Nemčija), dve združenji, ki predstavljata mrežo centrov za strokovno izobraževanje (SCF – Italija in ANFA – Francija) ter inštitut za raziskave in kontinuirano izobraževanje (ISRE – Italija). Poleg tega je prisoten tudi poslovni partner: IVECO – Italija.

Partnerstvo je bilo ustvarjeno, saj so se vsi subjekti strinjali, da je kompetenca “učenje učenja” strateška za uspeh izobraževanja študentov ter za njihovo socialno in delovno vključitev. Na koncu pa italijanska in mednarodna literatura od osemdesetih let do danes podpira to trditev (Hautamaki, 2002; Pellerey, 2006; Marcuccio 2009; Stringher, 2021).

Kljub tej potrebi pa je bilo opaženo, da se seznanitelji soočajo s precejšnjimi težavami pri razumevanju razvoja te kompetence in predvsem pri izvajanju izobraževalnih ukrepov, ki jo podpirajo v programih IeFP (Giovannini, Santanicchia, 2023). Zato je v projektu glavni cilj ravno usposabljanje seznaniteljev. Predpostavka je, da je najprej potrebno poskrbeti za njihov strokovni razvoj, njihovo sposobnost učenja učenja za kontinuirano posodabljanje kompetenc v odraslem življenju ter za krepitev njihove odpornosti v občutljivi izobraževalni vlogi, ki jo opravljajo do študentov. Prav tako gre za učenje, kako nenehno izboljševati lastne strokovne kompetence na podlagi neuspeha izobraževalnega posega (Winnie, Hadwin, 1998; Marcuccio, 2016).

Posledično je razvoj kompetence “učenje učenja” seznaniteljev zasnovan znotraj eutagogenega modela trajnega učenja. V tem modelu “učenec ni le aktor lastnega učenja, ampak predstavlja agenta, ki je sposoben prispevati k preoblikovanju lastnega okolja delovanja zahvaljujoč zreli svobodi/možnosti izbire in samoupravljanja […]; eutagogenega modela je prvič definirala Hase in Kenyon (2000) kot obliko samoodločajočega se učenja”. Medtem ko je v pedagogiji učenje nadzorovano s strani učitelja, je andragogija samoregulirano in vodeno s strani seznanitelja, v eutagogiji pa je učenje značilno kot samoodločeno in samopripagajeno” (Costa, 2023, 80).

CILJI

Glavni cilj je torej opredeliti izobraževalni program, temelječ na skupnem okviru med evropskimi partnerji, za razvoj kompetence Učenje učenja za inštruktorje IeFP; skupni model bo potrjen preko pilotnega izobraževalnega tečaja na nacionalni in transnacionalni ravni, z inštruktorji, ki delujejo v specifičnih poklicnih sektorjih (avtomobilska industrija in gostinstvo). Specifični cilji so naslednji:

  • Definicija referenčnega okvira (framework) za kompetenco “učenje učenja” za inštruktorje IeFP, s posebnim poudarkom na sektorjih avtomobilske industrije in gostinstva;
  • Razvoj, testiranje (s 60 učitelji) in ocenjevanje mešanega izobraževalnega programa, organiziranega v izobraževalne enote z ustreznimi učnimi rezultati in učnimi materiali;
  • razvoj, testiranje (s 60 študenti) in ocenjevanje repertoarja učnih praks za različne ciljne skupine študentov.

Metoda in pristop

Pristop, ki ga sprejemamo, je racionalistični pristop EU, ki se uresničuje v didaktičnem pristopu za kompetence in je posledično kulturno osredotočen (Baldacci, 2008).

Projekt je razdeljen v tri faze: 

  1. Izdelava skupnega referenčnega okvira kompetence “učenje učenja” za inštruktorje IeFP – od oktobra 2023 do aprila 2024. Glavni rezultati te faze so predvsem razvoj skupnega jezika in skupnega pogleda na kompetenco “učenje učenja” za inštruktorje IeFP. V tej fazi se razvije ključna znanja in interpretativne osnove, ki so nujne za doseganje ciljev projekta. Izdelani okvir, izhajajoč iz LIFECOMP, bo nudil specifičen interpretativni ključ ne le za IeFP, ampak tudi za dva specifična poklicna področja, avtomobilsko in gostinstvo. Vaja učenja učenja je, kot vsaka kompetenca, občutljiva na domeno in kontekst. Referenčni okvir bo sestavljen iz kazalnikov in opisovalcev uspešnosti za podporo razvoju dejavnosti usposabljanja in ocenjevanja.
  2. Razvoj, implementacija in validacija izobraževalnega programa za razvoj kompetence “učenje učenja” za inštruktorje – od maja 2024 do julija 2025. Specifični cilji te faze so: opredelitev in validacija izobraževalnega programa, vključno z učnimi rezultati, povezanega s kompetenco “učenje učenja” za inštruktorje IVET ter izdelava ustreznih učnih materialov (besedila, vaje, resnične naloge itd.). Tak predlog izobraževanja bo zgrajen po zgoraj omenjenem eutagogenem pristopu in bo po preizkusu služil kot osnova za ocenjevanje tako učnih rezultatov kot izdelanega referenčnega okvira. Ustvarjanje baze podatkov vseh dokumentov in rezultatov, povezanih z usposabljanjem, na odprtokodni platformi omogoča njihovo vedno dostopnost in dostopnost inštruktorjem, ki sodelujejo v projektu, pa tudi vsem, ki jih želijo uporabiti.
  3. Razvoj in preizkušanje nekaterih didaktičnih praks s študenti. V tej fazi bo pripravljen repertoar didaktičnih dejavnosti za razvoj kompetence “učenje učenja” v sektorjih avtomobilske industrije in gostinstva. Glede na analizo podatkov o kompetenci “učenje učenja” študentov bodo inštruktorji prav tako spodbujeni k uporabi Learning Analytics (LA) z glavnim ciljem zagotavljanja podrobnih informacij o učenju tako njim kot študentom. To lahko vključuje podatke, kot so uspešnost študentov, učni modeli, vedenja in navade študija na spletu ali v učilnici. Dejavnosti, opravljene s študenti, so tu razumljene kot sredstvo za podporo inštruktorjem pri refleksiji, kot del njihovega usposabljanja. Ta faza bo prispevala k splošnemu cilju povečanja sposobnosti inštruktorjev in učiteljev IeFP za refleksijo o lastni strokovni praksi “za razvijanje obzorij pomena” (Schön, 1993).
 

Rezultati

Rezultati, ki jih bomo predstavili v tem prispevku, so:

  1. Poročilo o analizi praks in izkušenj pri razvoju kompetence “učenje učenja” zlasti za inštruktorje IeFP v štirih partnerskih državah (Italija, Francija, Nemčija, Slovenija). Analitično poročilo bo zagotovo koristno za razumevanje, kaj se izvaja v drugih evropskih državah glede razvoja kompetence L2L v usposabljanju inštruktorjev IeFP;
  2. Skupni referenčni okvir za kompetenco “učenje učenja” za inštruktorje IeFP, s kazalniki in opisovalci, izhajajoč iz tistega, že formuliranega v LIFECOMP, s posebnim poudarkom na sektorjih avtomobilske industrije in gostinstva. Ker bo referenčni okvir deljen med operaterji IeFP v štirih evropskih državah, lahko služi kot odličen izhodiščni točki za razmislek o usposabljanju inštruktorjev ter za izgradnjo strokovnih razvojnih poti. Dodatna razvojna perspektiva je preverjanje veljavnosti okvira za učitelje, ki prihajajo iz drugih kontekstov ali delajo z drugimi starostnimi skupinami, z evolucijsko perspektivo.
  3. Validacija izobraževalnega programa, z ustreznimi učnimi rezultati, namenjena inovacijam in razvoju profila inštruktorja IeFP, preko izboljšanja obvladovanja kompetence “učenje učenja”; ta program bo preizkušen na nacionalni ravni za učitelje in inštruktorje IVET v državah vsakega partnerja, s sodelovanjem najmanj 15 učiteljev/inštruktorjev, v sektorjih avtomobilske industrije in gostinstva.
  4. Izdelava repertoarja dejavnosti v sektorjih Automotive in Food, ki bo na voljo v digitalni obliki in preizkušen v izbranih ciljnih skupinah študentov.

Bibliografske reference

Baldacci M. (Ed.). (2008). I modelli della didattica. Carocci.

Costa, M. (2022). La formazione iniziale dei docenti come leva per la creazione di un ecosistema capacitante per l’apprendimento e lo sviluppo professionale. Nuova Secondaria, 39(6), 95-102. 

Costa, M. (2023). Nuovi modelli eutagogici per la formazione continua.  Scuola Democratica 1, 77-92. 

CEDEFOP (2022). Briefing note. Looking back to look ahead: what is the future for VET in Europe?, https://www.cedefop.europa.eu/en/publications/9178

Demetrio, D. (2002). Autoformazione: le cifre, le pratiche. FOR – Rivista AIF per la formazione, 53, 18-26

Giovannini, F., & Santanicchia, M. (Eds.) (2023). Valutare competenze chiave nella IeFP. Fondamenti e sperimentazione di un dispositivo di valutazione formativa. INAPP.

Hase, S., Kenyon, C., (2000). From andragogy to heutagogy. UltiBase Articles, 5, 1-10

Hautamàki, J., et al. (2002). Assessing Learning-to-Learn. A framework. National Board of Education Marcuccio, M. (2009). L’imparare a imparare: da priorità strategica a pratica didattica. Una ricerca empirica nei percorsi professionalizzanti dell’obbligo formativo. In G. Domenici, R. Semeraro (Eds.), Le nuove sfide della ricerca didattica tra saperi, comunità sociali e culture (pp. 171-185). Monolite.

Marcuccio, M. (2016). Imparare a imparare nei contesti scolastici. Prospettive e sfide per l’innovazione didattica. Armando.Pellerey, M. (2006). Dirigere il proprio apprendimento. Autodeterminazinone e autoregolazione nei processi di apprendimento. Brescia.

Sala, A., Punie, Y., Garkov, V., Cabrera, M. (2020). LifeComp. The European Framework for Personal, Social and Learning to Learn Key Competence. European Commission Joint Research Centre.

Schön, D.A. (1993). Il professionista riflessivo. Per una nuova epistemologia della pratica professionale. Dedalo.

Stringher, C. (2021). Apprendere ad apprendere in prospettiva socioculturale. Franco Angeli. 

Winnie, P.H., & Hadwin, A.F. (1998). Study a self-regulated Learning. In D.J. Hacker, J. Dunlosky, A.C. Graesser (Eds.), Metacognition in educational theory and practice (pp. 277-304). Lawrence Erlabaum Associates.